Ob osmih zjutraj sva se s Polycarpom odpravila proti letališču, saj nisva želela obstati v kakšni gneči, čeprav sem imela let za Kuala Lumpur šele ob deset in štirideset minut. Za  to, da nisem letela direktno z Bornea na otok Penang, je bilo krivo moje predvidevanje, da tako ali tako potrebno vedno v Kuala Lumpurju prestopiti, razen seveda na Borenu z enega na drugo letališče.

Vsaka šola je za nekaj dobra, zato sem za vsak slučaj preverila, ali morda obstaja direkten let iz Kuala Lumpurja v Surat Thani na Tajskem in z veseljem ugotovila, da se lahko izognem Bangkoku, kar je bil mnogo večji zalogaj, kot tokratni prestop v Kuala Lumpurju. Tolažilo me je tudi dejstvo, da je vsaj v tenutku mojega preverjanja bil direktni let dražji, kakor oba leta skupaj, zato sem bila kljub vsemu zadovoljna, čeprav sem prišla na otok Penang nekaj ur kasneje.

Prvič v življenju sem namesto taksija ali javnega prevoza preizkusila prevoze Uber, ki so v Maleziji postali povsem legalni in je tudi precej taksistov prenehalo s svojo dejavnostjo ter se vključilo v Uber sistem.  Bila sem več kot zadovoljna. Zahtevo oddaš šele tedaj, ko si že na dvigu prtljage, a vendar te že čaka ob izhodu iz letališke stavbe, je pa tudi več kot pol cenejši od taksija.

Prijazni šofer mi je tudi sproti razlagal, kje se nahajava. Presenečena sem bila nad nebotičniki, saj si jih na tako majhnem otoku nisem mogla predstavljati. Tudi moj voznik je živel v tej betonski džungli v osemnajstem nadstropju. Kmalu sem tudi ugotovila zakaj je temu tako, saj je bil otok vse od letališča pa do mojega eno uro oddaljenega bivališča Tropicana homestay posejan z zgradbami. Očitno gre za veliko naseljenost in pomanjkanje prostora, zato nebotičniki še vedno rastejo kakor gobe po dežju.

Prijetno sem bila presenečena nad hišo s petimi splanicami, saj je bila po velikosti skoraj tako velika kakor Judy-jina iz ene prejšnjih objav. Ena je bila namenjena lastnici Irene, čeprav je dejansko stanovala v nekoliko oddaljeni hiši, dve sta imeli skupno kopalnico in sta bili namenjeni kakšni družini ali prijateljem. Ostali dve sta bili samostojni in tista v katero me je Irene namestila, je bila tudi največja, kopalnica pa je imela poleg tuš kabine še kad. Dnevna soba je bila izredo velika, v kuhinji pa je bil tudi pralni stroj, ki je bil namenjen nam gostom.

Trenutno je v hiši poleg mene stanoval mlad par iz Nemčije, ki je imel najet rentacar, zato sem se mu lahko priključila pri izletih v naslednjih dveh dneh, pred njunim odhodom. Prvi dan smo se odpravili v nacionalni park, da bi si ogledali plažo opic in plažo želv, vendar je bil zaprt zaradi močnega neurja pred mojim prihodom. Ponudili so nam možnost, da se lahko podamo na plažo opic s čolnom, od koder pa se lahko v pol ure povzpnemo na vrh hriba, kjer je svetilnik.

Sprejeli smo ponujeno, saj se nismo želeli vrniti, ne da bi videli karkoli. Plaže želv se ni splačalo ogledati, saj v tem obdobju ni bilo želv na spregled, kar pomeni, da niso odlagala jajc na obalo, pa tudi do tja je bilo morje bolj razburkano.

Plaža je bila sicer lepa in morje mirno, zato sem se po osemnajstih dneh v Maleziji prvič tudi okopala v morju, pa vendar je otok kazila izredno velika količina plastenk, ki si jih lahko videl vse naokoli. Če bo šlo tako naprej, bodo kmalu zasipani z njimi. Nikakor nisem mogla dojeti, da domačini tako malo spoštujejo svojo naravo. Na Kamenjaku v Premanturi ob vhodu v Narodni park dobi vsak obiskovalec vrečko za svoje odpadke, katere mora vzeti s seboj, ko ga zapušča.

Naslednjega dne smo se podali v Spacies garden (vrt začimb), kjer smo si jih imeli priložnost ogledati res veliko. Presenečena sem bila tudi nad izjemno velikom številom različnih palm. V tamkajšnji mlaki pa smo lahko občudovali vodne lilije, ki svoje cvetove zjutraj obarvajo belo  ter jih nato spremenijo v lila barvo. Impresionirajoči so tudi njeni listi, ki lahko merijo v premeru  tudi preko pol metra in so precej debeli (po moji presoji pri največjih listih več kot dva centimetra), tako da lahko njihova teža doseže tudi do 40 kilogramov.

Ob izhodu sem si v njihovi dobro založeni trgovinici podarila aromatično kopel iz cimetovih listov in himalajsko soljo Bliss ter si jo nato tudi privoščila, glede na “mojo” veliko kopalnico, ki je vključevala tudi kad.

Lastnica domače nastanitve se je tudi zelo izkazala. Kadarkoli je našla čas, mi je razkazovala različne plaže v njeni širši okolici, me odpeljala na tržnico izven mesta, kjer sva lahko ceneje dobili sadje in zelenjavo, razkazala pa mi je tudi mestece George town. Nabavila pa mi je tudi kokose za nekaj dni po polovični ceni ter mi jih sproti odpirala.

Kljub vsemu sem se odločila, da zadnjih nekaj dni v Maleziji obiščem še bližnji otok Langkawi, ki mi ga je priporočil Polycarp. Irene, čeprav nekaj let mlajša od mene, me je materinsko opozarjala, da naj pazim na svoje stvari in da naj nikar ne spim v dormitoriju, saj sem sama in se lahko marsikaj zgodi. In če bi se res znašla v kakšnih težavah, se vedno lahko vrnem k njej, je še pristavila. Laskala mi je njena dobrosrčnost.

Predzadnji dan pred odhodom me je obiskal še prijatelj iz Malezije, ki mi je pomagal z elektronskim check-in v Dohi, da sem lahko ujela let za Borneo. Je sicer s celinskega dela Malezije, vendar je imel službeni opravek na otoku Penang. S sodelavko sta me tako povabila na večerjo na poseben kraj, do katerega smo potrebovali slabo uro. Hotel mi je namreč pokazati čudovit razgled na južnem delu otoka iz restavracije Sunrise Bukit Genting hill.

Sprva sva bila sicer dogovorjena, da naslednjega dne odrinem z njim do Perlis-a na kopnem od koder pelje trajekt do Langkawija, saj stanuje zelo blizu. Razumela sem ga namreč, da ima le sestanek  na Penangu. Ko sem ugotovila, da ima pred tem še drugi sestanek na 150 km oddaljenem kopenskem delu ter  bi se vrnil samo zato, da bi me pobral, sem se odločila, da odpotujem do tja z letalom. Nisem namreč želela izkoristiti njegovo velikodušnosti in dobrosrčnosti, sem bila pa skrajno počaščena, da je bil pripravljen to storiti zame, čeprav me je šele pred kratkim spoznal.

Imejmo razumno mero okusa za velikodušnost in dobrosrčnost prijateljev in znancev.